Planet Prince 3121
Nedelja, 15. julij 2007Po začetni večstavčni in sprva sramežljivo pripovedni, kasneje pa razgreto-himnični naslovni temi se nova zbirka Princeovih popevk okrepi s rockersko prepričljivo Guitar (lahko bi jo primerjal s Fury). Potem pa se napetost prikupno razpusti in že smo v zelo morning-friendly venčku štirih, v mehkem objemu balad, pretežno šepetajočega ali falsetnega večglasja in niti ne posebej razpoznavnih melodij. A, ne čisto zares. The One U Wanna C je razgibana poppy izštevanka, ki bo tudi na koncertih še kako nasmejala in razmigala občinstvo.
V komadu Mr. Goodnight Prince še kar uspešno odrapa skorajda vse verze. Sedmi komad All The Midnight In The World je že spet čudovit semi-hiter (komada Cream ali pa Money Don’t Matter sta Umetnikovi stari lepotici za primerjavo v tem segmentu), medtem ko je naslednja stvar Chelsea Rodgers spet veseljaški dance-funk.
Planet Earth je res še boljša kot Princečeva zadnja 3121. Če se mi je pred kakšnimi sedmimi leti tradiciji in spoštovanju navkljub Prince zazdel že malo mim, pa imam zdaj občutek, da se je zdaj stari znanec res postavil nazaj. Zdaj me njegove (kao) sexy-otročje-easy-nabožnosti sploh ne motijo več.
Princeov novi album, ki bo v trgovinah 24.julija, je bil priloga današnji izdaji dnevnika The Mail, s čimer je umetnik še enkrat več popolnoma razbesnel nekaj načelnikov (britanske) glasbene industrije, med katerimi so tudi taki, ki so napovedali, da bo Prince vsak čas “Artist Formerly Available in The Record Stores”. Neposredni marketing je sicer prodajna metoda, ki jo je Prince za svoja dela predpisal že pred desetletjem, ko se je začel živcirati okrog tega, koliko mu iz žepov izpulijo založniki, trgovci, distributerji in kar jih je še v tej pospešprodajni liniji.
Prince bo avgusta in septembra v londonskem Millenniumu oz. dvorani O2 nastopil na kar 21 zaporednih koncertih. Zagotovo bo veselo. Najmanj tako, kot je bilo pred natančno sedemnajstimi leti, ko sva z Marionom v spalkah ne prav legalno bivakirala med rockerji na Liverpool Street, ampak promocije albuma Graffiti Bridge v Wembley Areni pa pač nisva izpustila. To je bil eden najboljših koncertov, kar sem jih dožvel!
Objavljeno v Nedelja, 15. Julij, 2007 ob 12:29 v kategoriji Aktualno, Glasba, Internet, Multimediji, Zabava.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
16. Julij 2007 ob 17:11
Prince Rules!!!
Že imam novo plato in je točno taka kot si jo opisal. In res je boljša kot prejšnja in res je, da videti njega v živo je najboljše kar lahko doživiš. Jaz sem imel to čast trikrat.
18. Avgust 2007 ob 22:57
Uf, men je pa tole kr neki.
Tale Prince pač musko dela samo za sebe. Samo zato, da jo pač dela.
Jasno, saj ima staro slavo, ki ga drži pokonci in mu polni koncerte.
Le kje so časi, ko je ruknil Kiss, My Name is Prince, Sexy M.F. in recimo Gett Off.
Hudča, kje so časi, ko je ruknil Musicology in Black Sweat.
Tole pa je resnično kr neki in album, kjer me ne potegne niti ena pesem.
Žalostna ugotovitev za človeka, ki mu je bil Prince nekoč številka ena.